Volitve Svetovalnice za migracije v Münchnu prestavljene na november 2026!

Volitve Svetovalnice za migracije v Münchnu prestavljene na november 2026!

V Münchnu preložitev volitev svetovalnega odbora za migracije povzroča veliko razburjenja. Namesto lokalnih volitev 8. marca 2026, kot je bilo predvideno, bodo volitve Svetovalnice za migracije po novem prestavljene na 22. november 2026. Ta odločitev mestnega sveta ni le logistični izziv, ampak tudi politična prelomnica. Sam Svetovalni odbor za migracije, ki je leta 2023 dosegel le pičlo 3,1-odstotno volilno udeležbo, je nad odločitvijo ogorčen. Klara Schinnerl in drugi člani kritizirajo, da bi bil zaradi tega glas migrantov manj pomemben, medtem ko Andrej Yagoubov opozarja, da bi lahko svetovalni odbor izgubil svojo demokratično legitimnost. Navsezadnje ima skoraj polovica prebivalstva Münchna migrantsko ozadje.

Odločitev o ločitvi ima finančne razloge. Mestna uprava in mestni svet stroške sočasne izvedbe volitev ocenjujeta na okoli 911.000 evrov, s preložitvijo pa bi lahko prihranili okoli 570.000 evrov. Micky Wenngatz, mestni svetnik SPD, trdi, da so ločene volitve potrebne iz pravnih razlogov in da bi bili dodatni stroški precejšnji. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako se bo razvijala naraščajoča neenakost migrantov v politični participaciji.

Politična participacija in njen pomen

Politična udeležba je bistveni del integracije migrantov v Nemčiji. Približno 10 % od 82,2 milijona ljudi v Nemčiji nima nemškega državljanstva in obstaja trend izključevanja. Čeprav imajo migranti iz držav EU možnost sodelovati na lokalnih volitvah, državljani tretjih držav nimajo dostopa do političnega sistema. V veliki meri so izključeni iz lokalnih, državnih in zveznih volitev. Ta neenakost se dojema kot »demokratični primanjkljaj« in povzroča intenzivne razprave o politični udeležbi.

Zakaj je to tako pomembno za München? V bavarski prestolnici živi okoli 200.000 ljudi, ki so prizadeti zaradi preložitve volitev svetovalnega odbora za migracije. Vloga integracijskih svetovalnih odborov v tem kontekstu postane pomembnejša. V primerjavi s svetovalnimi sveti za tujce, ki imajo pogosto le svetovalno funkcijo, imajo ti odbori svoje pristojnosti odločanja in so bolj vpleteni v politične procese. Toda tudi tukaj so pogosto na vrsti izzivi, kot so jezikovne ovire ali pomanjkanje političnih izkušenj.

obeti

Razprava o političnih pravicah migrantov je napredovala tudi v drugih evropskih državah. Med pionirji sta Švedska in Danska, kjer lahko državljani tretjih držav volijo na lokalni ravni. Nemčija je ena redkih držav, ki tega koraka še ni storila. Glede na sedanje dogajanje v tej državi se postavlja vprašanje, ali in kdaj bo do premisleka prišlo tudi pri nas.

Težava je torej v teku in Marie ne ubira nobenih bližnjic. Kot mesto z visokim deležem migrantov mora München bolj kot kdaj koli prej zagotoviti, da se slišijo glasovi vseh državljanov. Pri tem bi lahko ključno vlogo odigral svetovalni odbor za migracije, vendar je za to potreben tudi ustrezen politični okvir.