Čebelarji zadnjega koša na Lüneburški resavi: Ohranjanje tradicije v slamnatem košu!

Čebelarji zadnjega koša na Lüneburški resavi: Ohranjanje tradicije v slamnatem košu!

Sredi slikovite Lüneburške resave, kjer se združujejo nežne gričevnate pokrajine in cvetoče rastlinstvo, boste našli Svena Dunkerja iz Eyendorfa. Je eden zadnjih koških čebelarjev na tem območju in je predan tradiciji košatega čebelarstva. Pred 25 leti se je Dunker izučil obrti pri Gerhardu Meierju iz Evendorfa, čigar družina se že pet generacij ukvarja s čebelarjenjem na ledini. S svojo posebno tehniko, pri kateri uporablja okrogle košare iz ržene slame, tako imenovane Lüneburške Stülperje, ne ohranja le tradicionalne obrti, ampak tudi vrsti primerno rejo čebel. »Verjamem, da je čebelarstvo v slamnatih košarah veliko bolj naravno,« pojasnjuje Dunker.

Od začetka avgusta je Dunker ponosno upravljal 42 kolonij košar v Weseler Heide, kar predstavlja impresivno povečanje desetih kolonij v samo enem poletju. Toda čebelarstvo je zanj več kot le služba – je hobi in postranska dejavnost, medtem ko je polni delovni čas zaposlen kot socialni delavec in vodja soseske v okrožju Kaltenmoor v Lüneburgu. Še posebej mu je pri srcu ideja »dobrossedstva« in samoorganizacije, ki ju promovira tako v svojem družbenem delu kot v čebelarstvu.

Tradicija se sreča s trajnostjo

Kot ugotavlja bienenbringer.info, je za košato čebelarjenje značilen trajnosten in ekološki način dela. Dunker uporablja samo naravne, biološko razgradljive materiale in ne uporablja plastike. To ni dobro samo za okolje, ampak tudi spodbuja zdravje čebeljih družin. »V primerjavi s sodobnimi revijami je okužba s pršicami Varoa v mojih košaricah znatno manjša,« pravi Dunker.

Čebelam je omogočeno, da imajo v svojih košarah prazen prostor, da lahko zgradijo svoje satje in tako ustvarijo bolj zdravo notranjo klimo. Dunker poudarja, da je treba čebelam dati dovolj časa za čiščenje, saj jih tako zaščitimo pred pršicami – informacija, ki kaže tudi na prednosti košatega čebelarjenja. Ta tradicionalna oblika čebelarstva omogoča manjše poseganje v čebeljo družino in spodbuja naravno gradnjo satja, kar pomaga čebelam, da se bolje prilagodijo okolju, kot pojasnjuje happytobee.de.

Medena letina in še več

Čas žetve je zelo poseben trenutek za Dunkerja. Obiranje medu načrtuje za 22. september, ko bo satje stiskal s staro batno stiskalnico Stade iz leta 1740. Ta tradicionalni postopek odseva njegovo ljubezen do starodavne obrti. »Pomemben del moje obrti je zagotavljanje ustreznih zimskih bivališč čebeljim družinam jeseni in njihovo razmnoževanje spomladi,« pojasnjuje.

Dunker sodeluje tudi pri razstavi o košatem čebelarstvu v naravoslovnem informacijskem centru v Niederhaverbecku. Pri iskanju zgodovinskih košar in opreme za razstavo in lastno čebelarjenje upa na podporo: »Če ima kdo stare panje ali zgodovinsko čebelarsko opremo, bi bil zelo vesel.« Ponuja možnost, da ga kontaktirate po telefonu (0152) 29578531.

Lüneburška resava s svojo cvetočo pokrajino in raznoliko floro je idealna lokacija za čebelarstvo. Med cvetenjem vresja pozno poleti se območje spremeni v vijolično morje cvetov, zaradi česar je med z majhnih pašnikov in resavij nadvse okusen.

Sven Dunker s polno predanostjo živi svojo strast do košatega čebelarjenja – in s tem ne le ohranja delček kulturne zgodovine, temveč tudi skrbi za zdravje in ohranitev svojih čebeljih družin. V svetu, kjer se marsikaj hitro spreminja, je strasten čebelar zavezan ohranjanju tradicije in prispevanju k naravi.