München: Sodniki omejujejo svobodo tiska v kazenskih postopkih!

München: Sodniki omejujejo svobodo tiska v kazenskih postopkih!

Upravno sodišče v Münchnu je odločilo, da novinarji nimajo pravice do imen zagovornikov v tekočih preiskavah. Ta odločitev, ki je bila objavljena 18. junija 2025 (ref. M 10 E 25.3465), temelji na zaupnosti strank v skladu z Zveznim odvetniškim zakonom (BRAO), ki velja za ključnega pomena za ohranjanje pravne zaupnosti, poroča LTO. V konkretnem primeru je novinar zaprosil za ime zagovornika osumljenca umora. Vendar je državni tožilec zavrnil posredovanje informacij in se skliceval na zaupnost stranke.

Upravno sodišče je menilo, da je varovanje pravne tajnosti nujno v interesu ustavnega pravosodja. Ta odločitev je v popolnem nasprotju z odločitvijo višjega upravnega sodišča v Hamburgu, ki je v podobnih primerih potrdilo pravico tiska do obveščenosti. Medtem ko se je svoboda tiska v Hamburgu štela za pomembnejšo, sodišče v Münchnu očitno vidi prednost pri zaupnosti strank, ne da bi se moralo sprijazniti s kršitvijo svobode tiska.

Temne plati pravice do informacij

Toda kaj točno je v ozadju pravice do obveščenosti po zakonu o tisku, ki je v Nemčiji trdno zasidran v drugem stavku prvega odstavka 5. člena temeljnega zakona? Ta standard je namenjen zagotavljanju dostopa do informacij novinarjem in medijskim podjetjem ter je bistveni element svobode izražanja in svobode tiska, kot navaja Odvetniška družba Herfurtner se izvrši. V praksi pa mora prosilec, torej novinar, dokazati legitimen interes za zahtevano informacijo. Informacije se lahko posredujejo le v določenih okoliščinah, pri čemer sta pomembna razloga za izključitev varstvo osebnih pravic in ogrožanje javnega reda.

Primer tega je prejšnji primer, ko je novinar iskal informacije o policijskih akcijah na njegovem stanovanju. Čeprav je upravno sodišče v Münchnu varstvo podatkov pritožnika v tem kontekstu postavilo pred svobodo tiska, je sodišče vendarle potrdilo pomen odnosov z javnostmi in pravico, do katere je tisk upravičen. To kaže, da je treba, ko gre za zahtevke po informacijah v skladu s pravom o tisku, vedno pretehtati pravico do informacijske samoodločbe in svobodo tiska.

Počakajte do glavne obravnave

Še en zanimiv vidik trenutne situacije je, da morajo po mnenju VG München novinarji čakati na glavno obravnavo, da dobijo informacije, ker preiskava ni javna. To bi lahko bistveno otežilo novinarsko delo in pripeljalo do vprašanja, kako naj novinarji v takšnih primerih opravijo svojo vlogo posredovalcev informacij, če so jim odrečene pomembne informacije?

Odločitve sodišč kažejo, kako občutljivo je ravnovesje med svobodo tiska in pravicami osebne zaščite posameznikov. Razprava o mejah pravice do obveščenosti ostaja vznemirljiva in kaže, da bodo novinarji še naprej morali poznati svoje pravice in dolžnosti ter po potrebi razmisliti o sodnem postopku, kot je Bavarska zakonodaja predlaga.