Razprava o naborništvu: Ali je nemška vojska pripravljena na izredne razmere?

Razprava o naborništvu: Ali je nemška vojska pripravljena na izredne razmere?

Aktualna razprava o vojni v Evropi in naborništvu dobiva v Nemčiji zagon. Glede na nenehne geopolitične napetosti, zlasti zaradi ruske vojne proti Ukrajini, se porajajo številna vprašanja. Pod geslom »Težko, a pošteno« bodo različni strokovnjaki in politiki v ponedeljek, 22. septembra 2025, razpravljali o morebitni vrnitvi obveznega služenja vojaškega roka in vojaški pripravljenosti Nemčije. Program bo prenašan v živo iz Berlina in obljublja razburljivo razpravo o temi.

V razpravi sodelujejo ugledna imena, kot je Norbert Röttgen iz CDU, odgovoren za zunanjo in obrambno politiko, pa tudi Jan van Aken iz Levice in predstavniki Bundeswehra, kot je Nicole Schilling, namestnica generalnega inšpektorja. Svoje perspektive bodo prispevali tudi mladi glasovi, kot sta študentka prava Annabell Günther, ki je rezervistka, in novinar Özge Inan. Ta krog ne odraža samo vojaških izzivov, ampak tudi družbeno odgovornost, ki jo prinaša morebitni vpoklic.

Trenutno stanje in naborništvo

Razprava o vrnitvi k naborništvu je že zdavnaj zamujena in jo krepijo nujne razmere v Natu. Obrambni minister Pistorius je nedavno pozval k povečanju vojaške pripravljenosti za soočanje s trenutnimi izzivi. Ostaja pa vprašanje, ali je prostovoljno služenje vojaškega roka dovolj ali je treba vrniti staro obvezno služenje vojaškega roka? Glede na poročilo avtorja GIDS Hamburg Obstajajo glasovi, ki vidijo prednosti naborništva kot ključne za zapolnitev kadrovskega pomanjkanja in usposabljanje rezerv.

Primerjava z mednarodnimi modeli pokaže, da obstajajo zelo različni pristopi k obveznemu služenju vojaškega roka. Nekdanji tankovski častnik in vojaški strokovnjak Andreas Rapp se osredotoča na to, kako je naborništvo strukturirano v Evropi in državah Nata, hkrati pa obravnava vlogo naborništva pri zagotavljanju verodostojnega odvračanja. V državah, kot je Švedska, lahko vidite, kako je mogoče naborništvo učinkovito vključiti.

Nasprotujoča si mnenja in prihodnost

Pritisk na Bundeswehr se povečuje, vendar obstaja zaskrbljenost, da sila morda ne bo kos povečanju števila nabornikov. To je izrazil tudi politik SPD Högl, ki je opozoril na pomanjkanje izobraževalnega in nastanitvenega osebja. Predlaga obvezno leto služenja, ki bi ga lahko opravili tudi v Bundeswehru. Ta zamisel bi lahko združila mlade in stare ter odprla nove perspektive za spodbujanje splošne družbene in vojaške angažiranosti.

Najnovejša raziskava kaže, da se je število vojakov v Nemčiji v zadnjem času rahlo zmanjšalo na okoli 181.000. Povprečna starost vojakov je 34 let. Te številke govorijo same zase in ponazarjajo pritisk za ukrepanje. Po informacijah iz Deutschlandfunk Poznavalci pričakujejo, da se bo prihodnja zvezna vlada letos intenzivneje lotila tega vprašanja.

Posebej razburljiva bo naslednja razprava, v kateri bodo te perspektive in predloge podrobno preučili. Vojna v Evropi in z njo povezani izzivi postavljajo velika vprašanja za družbo. Poziv k odgovornosti za varnost države je več kot le slogan - v takih časih je nuja. Ponedeljkov dogodek bi lahko pomenil začetek prelomnih odločitev glede obveznega služenja vojaškega roka v Nemčiji.