Devet let po napadu na OEZ: Gisela Kollmann se bori za spomin

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Spomin na Guiliana Kollmanna in žrtve napada OEZ: čustveni spomini in zahteve po družbeni odgovornosti.

Gedenken an Guiliano Kollmann und die Opfer des OEZ-Anschlags: Emotionale Erinnerungen und Forderungen nach gesellschaftlicher Verantwortung.
Spomin na Guiliana Kollmanna in žrtve napada OEZ: čustveni spomini in zahteve po družbeni odgovornosti.

Devet let po napadu na OEZ: Gisela Kollmann se bori za spomin

Spomin na tragičen dan lebdi nad nakupovalnim središčem Olympia (OEZ) v Münchnu. Minilo je že skoraj devet let, odkar je strelski pohod 22. julija 2016 uničil življenja devetih ljudi, vključno z 19-letnim Guilianom Kollmannom. Globoke rane, ki jih je pustil ta desničarski teroristični napad, so še danes opazne med tistimi, ki so zapustili. »Naša srca so zlomljena,« tako Gisela Kollmann opisuje neizmerno izgubo svojega vnuka, ki se je šele začel poklicno izobraževati za ofsetnega tiskarja. »Vajeništvo bi začel septembra 2016,« dodaja babica, ki je Guiliana vzgajala od njegovega tretjega leta. Bolečina je globoka, žalost ob izgubi pa spremljajo boleči spomini na tisto noč tiste usodne ure, ko so policisti o Guilianovi smrti obvestili šele ob 2.30 zjutraj, čeprav so za to vedeli že nekaj ur prej.

»Njegov morilec je deloval iz prezira do človeštva in rasizma,« poudarja Gisela Kollmann in kritizira pomanjkanje podpore mesta München in politikov sorodnikom žrtev v letih, ki so sledila. Na kraju, kjer je bil ustreljen njen vnuk, si želi rože in njegovo sliko, namesto da bi jo ljudje teptali. Spominska plošča spominja na žrtve napada, a bolečina ostaja prisotna ne le v obliki spominov, ampak tudi skozi zdravstvene težave, ki družino pestijo od takrat.

Mesto spomina

Da bi žrtve napada OEZ ohranili vreden spomin, so na Bunzlauer Straße 9 uredili »Sobo za spomin«. Spominsko sobo bo deset let brezplačno dalo na voljo mesto München in je namenjena predvsem ozaveščanju in izobraževalnemu delu o nasilju desničarskih skrajnežev. Ob odprtju sobe je Rudolf Kollmann, Guilianov oče, videti čustveno prizadet. "Ta prostor nam veliko pomeni," pojasnjuje. Sibel Leyla, mati druge žrtve, poudarja pomen tega kraja za družbo.

Sobo so oblikovali sorodniki in podporniki sami in se uporablja kot učni prostor za šolske razrede za izobraževanje o rasizmu. Kljub temu pozitivnemu razvoju še vedno obstaja velik primanjkljaj: številni sorodniki žrtev OEZ še niso prejeli psihološke podpore. Mona Fuchs, mestna svetnica Zelenih, se opravičuje, ker mesto ni podprlo žalujočih. Na proslavi ob deveti obletnici napada bodo v spomin nanj in druge žrtve predvajali pesem Guiliana Kollmanna.

Problem za družbo kot celoto

Težave, ki izhajajo iz tega in podobnih napadov, so pogosto precej kompleksne. Desničarski ekstremizem, vključno z brutalnimi napadi, velja za eno največjih groženj varnosti v Nemčiji. Po podatkih zveznega urada za varstvo ustave je v Nemčiji okoli 32.000 ljudi s skrajnimi desničarskimi pogledi, od tega jih je 13.000 razvrščenih kot nasilnih. Porast kaznivih dejanj desničarskih skrajnežev je zaskrbljujoč: leta 2020 je bilo registriranih več kot 23.600 kaznivih dejanj desničarskih skrajnežev, vključno z več kot 1000 nasilnimi dejanji.

Gisela Kollmann poudarja, da je odgovornost za preprečitev nadaljnjega desničarskega terorja tudi na družbi. "Solidarnost in podpora svojcem žrtev sta zelo pomembni," je dejala in nagovorila osrednjo točko. Primer Guiliana Kollmanna in poznejši razvoj dogodkov kažeta, da je nujno treba obravnavati vzroke in posledice nasilja desničarskih skrajnežev, da bi preprečili takšne tragedije v prihodnosti.

Pot do ozdravitve in spomina ne bo lahka, a glas bližnjih je nezamenljiv in ga je treba slišati, da se podobni zločini ne ponavljajo.

Merkur poroča, da ...
Južni Nemci obvestil, da…
BPB opisuje, da ...