Vojna in naborništvo: Ali Nemčija potrebuje vrnitev obveznega služenja vojaškega roka?

Vojna in naborništvo: Ali Nemčija potrebuje vrnitev obveznega služenja vojaškega roka?

Nocoj se bodo razprave na “Hard but Fair” ponovno osredotočile na pereča varnostna vprašanja v Evropi. Moderator Louis Klamroth vas vabi v razburljivo oddajo o temi, ki je v času geopolitičnih napetosti bolj aktualna kot kadar koli prej: "Vojna v Evropi: ni varnosti brez obveznega služenja vojaškega roka?" V razpravi bodo sodelovali visoki gostje, ki so med najpomembnejšimi glasovi varnostne in obrambne politike.

Med razpravljavci so Norbert Röttgen, namestnik vodje poslanske skupine CDU za zunanjo in obrambno politiko, Jan van Aken, vodja Levice, in namestnica generalnega inšpektorja Bundeswehra Nicole Schilling. Tu so še novinar in pisatelj Özge Inan, politolog Carlo Masala z univerze Bundeswehr v Münchnu, študentka prava in rezervistka Annabell Günther ter Helena Clear, ki dela v Prostovoljnem socialnem letu. Razprava se bo vrtela okoli osrednjega vprašanja: Je prostovoljno služenje vojaškega roka dovolj ali potrebuje Nemčija vrnitev k obveznemu služenju vojaškega roka?

Geopolitične napetosti in naborništvo

Razvejano vprašanje je obravnavano v kontekstu trenutne situacije, ko Rusija vodi vojno v Evropi in enote Nata v pripravljenosti. V tem kontekstu je obrambni minister Boris Pistorius pozval k večji vojaški moči v Nemčiji, kar je znova sprožilo razpravo o obveznem služenju vojaškega roka. Glede na poročilo avtorja NZZ Vrnitev obveznega služenja vojaškega roka je že realnost v več evropskih državah: Hrvaška in Srbija sta ta ukrep ponovno uvedli leta 2023, medtem ko Danska sedaj razširja obvezno služenje vojaškega roka tudi na ženske.

Pritisk na evropsko varnost pa je tudi v drugih državah razmišljal o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Kljub temu razvoju raziskave kažejo, da se mnenja med prebivalstvom zelo razlikujejo. V Nemčiji in Franciji je večina za vrnitev naborništva, v državah, kot so Italija, Velika Britanija in Španija, pa obstaja odpor. Gids Hamburg poudarja, da se intenzivno razpravlja predvsem o primernosti obveznega služenja vojaškega roka za zapolnitev kadrovskih vrzeli in oblikovanje rezerve.

Vojaška sestava in potrebe po osebju

Zaradi geopolitičnih sprememb so številne evropske države povečale izdatke za obrambo in vlagajo v novo vojaško opremo, kot so tanki in sistemi protiraketne obrambe. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da bo morda primanjkovalo vojakov za učinkovito upravljanje teh novih sistemov. Glasno NZZ V primeru vojne bi lahko mobilizirali do 2 milijona aktivnih vojakov, vendar sta le Turčija in Grčija med velikimi vojaškimi silami ohranili obvezno služenje vojaškega roka.

V Nemčiji je odprava naborništva leta 2011 napovedala postopno zmanjševanje oboroženih sil, odločitev, ki so jo razumeli kot reakcijo na spremembe varnostne politike po hladni vojni. Toda ruska agresivna vojna v Ukrajini je postavila pod vprašaj številne razloge. Ankete kažejo, da je odnos do obveznega služenja vojaškega roka ambivalenten, zlasti v mlajših starostnih skupinah: medtem ko je večina starejših naklonjena, so do tega vprašanja bolj skeptični ljudje od 18. do 29. leta.

Glede na to današnja epizoda "Težko, a pošteno" ne bo samo politična izmenjava udarcev, ampak tudi poglobljena preučitev vprašanja, ali in kako bi lahko naborništvo v Nemčiji spet postalo realnost.