Kmetijski ministri EU razpravljajo o podaljšanju rokov za dokumentacijo

Kmetijski ministri EU razpravljajo o podaljšanju rokov za dokumentacijo

Razprava o prihodnjih zahtevah za dokumentacijo fitofarmacevtskih sredstev v EU je dobila zagon. Lahko bi rekli, da je čas bistvenega pomena in je boj za podaljševanje rokov. Na tej točki ima Nemčija predlog, ki je tudi na dnevnem redu kmetijskih ministrov EU. Zvezni minister Rainer je 18. novembra 2025 sprožil pomembno razpravo o odložitvi evropskih zahtev za evidentiranje fitofarmacevtskih sredstev. Še posebej vznemirljivo je, da je od 13 delegacij, ki so komentirale to vprašanje, impresivnih 12 podprlo nemški predlog za podaljšanje prehodnega obdobja za zahteve glede operativne dokumentacije, določene v uredbi SAIO, za eno leto.

Predlog predvideva, da se obveznost prenosa podatkov v Bruselj odloži do leta 2029. Hansen, ključni akter v tej razpravi, je poudaril, da že obstaja prehodno obdobje za olajšanje birokratskih ovir. Še toliko bolj pomembno je, da se kmetje na to temo pripravijo, saj bo s 1. januarjem 2026 nov obseg evidentiranja obvezen, tudi če bo Nemčija rok podaljšala še za eno leto do leta 2027. Te spremembe so posledica prilagoditve 67. člena Uredbe (EU) 1107/2009, ki beleži uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Nove zahteve

Vse bolj v ospredju so zahteve glede dokumentacije za te aplikacije. S 1. januarjem 2026 morajo kmetje voditi dokumentacijo v elektronski, strojno berljivi obliki. Če države članice rok dejansko prestavijo za eno leto, bo nov obseg evidentiranja še vedno ostal v veljavi. Evidence mora kmet hraniti lokalno in jih mora na zahtevo dati na voljo pristojnim organom, kot je služba za varstvo rastlin v Severnem Porenju-Vestfaliji. Izvedbena uredba 564/2023 določa tudi posebne zahteve za lokalno shranjevanje aplikacijskih podatkov.

Drugi vidik, ki bi ga morali kmetje upoštevati, je, da je treba podatke o uporabi zabeležiti najkasneje 30 dni po uporabi – kar je pomembno, da se lahko pravočasno odzovejo na birokratske zahteve. Ta razvoj je ključen ne le za kmetijstvo, ampak tudi v smislu podpiranja trajnostnih, okolju prijaznih praks v EU, katerih cilj je podvojiti proizvodnjo hrane do leta 2050.

Pot do kmetijske politike EU

EU se sooča z velikimi izzivi v kmetijskem sektorju, pa naj gre za podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti ali kakovost tal in vode. Da bi se soočila s temi izzivi, je EU preoblikovala svojo kmetijsko politiko, kar ne pomeni le podpore kmetom, temveč tudi nove priložnosti in okvirne pogoje. Tu je zajet širok spekter, od kakovosti hrane in sledljivosti do trgovine in pospeševanja prodaje. Cilj je jasen: finančno podpreti kmete pri njihovih prizadevanjih ob spodbujanju okolju prijaznih praks.

EU je zaradi ugodnega podnebja ter tehničnih zmogljivosti in kakovosti proizvodov tudi ena vodilnih svetovnih proizvajalk in izvoznic kmetijskih proizvodov. Kmetijstvo in z njim povezani sektorji zagotavljajo zaposlitev za več kot 44 milijonov delovnih mest v EU, kar je znak pomembnosti sektorja.

Ali bodo zahtevane spremembe dokumentacije dejansko prinesle olajšanje kmetom, bomo videli. Gotovo pa je, da ne gre le za prilagajanje novim predpisom, ampak za temeljito posodobitev in odgovornost v kmetijskem sektorju.

V času, ko postaja varnost preskrbe s hrano po vsem svetu pomembnejša kot kdaj koli prej, morajo EU in njene države članice še naprej sodelovati z roko v roki, da bi našle dolgoročne rešitve in se soočile z izzivi prihodnosti. Razmere ostajajo vznemirljive in razvoj bomo pozorno spremljali.