Sodna zmota v Münchnu: Sodijo nedolžnemu taksistu!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Münchenski taksist je bil lažno obtožen kaznivega dejanja škode. Sodišče je postopek zaključilo.

Ein Münchner Taxifahrer wurde fälschlicherweise wegen Sachbeschädigung angeklagt. Das Gericht stellte das Verfahren ein.
Münchenski taksist je bil lažno obtožen kaznivega dejanja škode. Sodišče je postopek zaključilo.

Sodna zmota v Münchnu: Sodijo nedolžnemu taksistu!

Münchenski taksist Mustafa N. (33) se trenutno sooča s posledicami sodne zmote, ki se zdi skoraj bizarna. Krivo ovadili so ga zaradi kaznivega dejanja oškodovanja, potem ko je njegov kolega med prepirom brcnil ogledalo parkiranega audija. Lastnik avtomobila, trgovec, je ovadil, potem ko je fotografiral registrsko tablico taksija. Vendar pa je okrožno sodišče ugotovilo, da Mustafa N. v času zločina ni bil na kraju zločina, temveč v Ingolstadtu, kar močno postavlja pod vprašaj dokaze Merkur poroča.

Policija je bila pri preiskavi očitno malomarna. Ključna točka: Mustafa N. je skoraj 20 cm nižji od dejanskega storilca. Oškodovanec je med sojenjem povedal tudi, da se je storilec gotovo "pocrkljal", kar je vzbudilo dodatne dvome o njegovi izjavi. Kljub jasnim dokazom je moral Mustafa N. prestati stresno sojenje, njegov odvetnik Albert Čermak pa je ostro kritiziral neustrezno preiskavo policije.

Posledice za taksista

Po ustavitvi postopka, katerega stroške je nosila državna blagajna, se Mustafa N. zdaj ne sooča le s sodno zmoto. Pustil je službo in bi se rad poklicno preusmeril. Zadeva ga je močno prizadela. Lastnik trgovine, ki je lažno ovadil, zahteva tudi odškodnino v višini 4.700 evrov, vsoto, ki si jo taksist trenutno težko privošči.

Sodne zmote niso nov pojav in ne vplivajo le na kazensko področje, ampak se lahko pojavijo tudi v civilnem in javnem pravu. Izraz sodna zmota se nanaša na napake v pravosodju, pri čemer se tisti, ki so bili obsojeni po krivici, štejejo za žrtve pravice. Pomanjkanje skrbnih dokazov, napačno usmerjanje prič ali postopkovne napake lahko znatno prispevajo k nastanku teh napak, kot je npr. Wikipedia pojasnjuje.

Čeprav so sodne zmote v Nemčiji redke, ocenjujejo, da je vsaka četrta kazenska sodba napačna. Vendar ponovna sojenja za odpravo teh napak ovirajo visoke ovire, saj se le približno 1 od 8900 primerov uspešno konča s ponovnim sojenjem. To postane še posebej eksplozivno, ko pomislite na znane razkrivalce sodnih zmot, kot sta primera Gustla Mollatha ali Michaela Pereza, ki sta prišla na naslovnice zaradi množičnih sodnih napak.

Spomenik pravičnosti

To, kar se je zgodilo Mustafi N., ni samo osebna tragedija, ampak osvetljuje celoten pravosodni sistem in kaže, kako hitro lahko nekdo postane žrtev pravosodnega sistema. Ostaja upati, da bodo pravega storilca odkrili in bo Mustafa N. prejel odškodnino, ki mu pripada. Njegov primer se bo pridružil vrsti sodnih zmot, ki preizkušajo zaupanje javnosti v pravno državo – okoliščina, ki tudi Wikipedia podrobno dokumentirano.

Žalosten pogled na temno plat pravnega sistema, katerega napake lahko močno prizadenejo ne le sodišča, temveč tudi nedolžne državljane.