Hoogleraar poziva k spremembi: čas je za 'počasno akademijo' na univerzi!

Hoogleraar poziva k spremembi: čas je za 'počasno akademijo' na univerzi!

Trenutno se v akademskem svetu veliko govori o ideji "počasne akademije". Albert Meijer, profesor javnih inovacij, je v senzacionalni objavi na LinkedInu nujno pozval k razmisleku. Po šestmesečnem dopustu se je vrnil motiviran, a ga je vsakodnevna delovna obremenitev hitro preobremenila. E-poštna sporočila, sestanki in študentski scenariji, ki jih je moral razrešiti, so mu zapolnili dneve, zaradi česar se je spraševal, ali je to res stanje, h kateremu težimo v akademskem življenju. V njegovi objavi je ideja Slow Academia prejela skoraj 1000 všečkov in številne odobravajoče komentarje, kar odraža potrebo mnogih v visokošolskem izobraževanju, da zmanjšajo pritisk in naredijo delo v akademskem okolju trajnostno. Pod nobenim pogojem ne želi začeti novega projekta, trdi Meijer, da bi se izognil nadaljnjemu pritisku in upa, da bodo njegove misli spodbudile odločevalce, da ponovno razmislijo o svojih stilih vodenja.

Toda kaj pravzaprav pomeni Slow Academia? Izraz ni le poziv k manjši obremenitvi, ampak tudi poziv k večji poglobljenosti in premišljenemu pristopu k akademskemu delu. To dokazuje tudi nedavna objava posebne številke v reviji »Filozofija in teorija v visokem šolstvu«, ki problematiko obravnava na kompleksen način. Izdaja, ki sta jo skupaj uredila Sean Sturm in sam Meijer, osvetljuje številne vidike počasnega akademskega sveta, od ustvarjanja refleksivnega prostora do skrbnih, dolgoročnih pedagoških praks, ki presegajo konvencionalno logiko hitrosti.

Eseji in razprave na temo

V posebni številki so objavljeni različni članki in eseji, ki obravnavajo to temo. Tukaj je nekaj poudarkov:

• „The University is Slow/er“ – Eine Verteidigung der langsamen Akademie als Teil der Universitätsidentität.
• „Attuning to Absence in the Posthuman University“ – Diskussion über die Bedeutung lebendiger Zukunftsperspektiven.
• „Not at the Same Time“ – Ein Erforschen indigener und gegen-habilitatorischer Zeitlichkeiten.
• „Fostering Socially Just Care in Digital Communities“ – Schaffung von digitalen akademischen Gemeinschaften.
• „Unraveling Knowledge Systems“ – Thematisierung des tiefen Zuhörens in Kunst und Bildung.

Članek o Thesis Whisperer obravnava izzive počasne akademije s poudarjanjem privilegijev, ki so pogosto potrebni za uspeh v tem okolju. Medtem ko je ideja počasne akademije vabljiv koncept za pobeg od vsakodnevnih pritiskov in zahtev, ostaja vprašanje, kdo si lahko privošči to razkošje. Kritiki opozarjajo, da so načela počasnosti pogosto na plečih manj privilegiranih akademskih članov, ki se čutijo prisiljene izpolnjevati zahteve hitre produktivnosti.

Ta razprava je izjemnega pomena za prihodnost akademskih ustanov. Je lahko Slow Academia odgovor na agresivne kulturne pritiske v visokem šolstvu? Tako zagovorniki kot kritiki priznavajo, da je treba najti ravnotežje med kakovostjo in kvantiteto, da bi ustvarili trajnostno in podporno akademsko okolje, v katerem lahko uspevajo tako mladi raziskovalci kot uveljavljeni profesorji.

Razmislek o počasnem akademskem svetu ne bi mogel le preoblikovati akademske kulture, ampak tudi na novo opredeliti temeljne vrednote v visokem šolstvu. Vprašanje je, ali so vodstva univerze pripravljena ubrati to pot in sprožiti resnične spremembe za bolj harmonično akademsko življenje. Prihodnost akademskega sveta bi morda nestrpno čakala na počasno, premišljeno potovanje, namesto da bi ostala ujeta v vratolomnem tempu današnjega časa.