Spominska maša v Münchnu-Riem: Gasilci prižgejo 106 sveč

Spominska maša v Münchnu-Riem: Gasilci prižgejo 106 sveč

Danes, 10. novembra 2025, je v cerkvi svetega Florijana v münchenski četrti Riem potekala ganljiva spominska slovesnost. Številne gasilske enote iz okrožja Traunstein so se zbrale v spomin na 106 umrlih gasilcev iz Zgornje Bavarske, ki so bili odpeljani lani. Letos so organizatorji obeležili tudi 20. obletnico spominske slovesnosti, s čimer je dogodek postal še pomembnejši.

Služba je ponujala prostor za spomine in časti. Med dogodkom so se poslovili od župnika Arkadiusa Czempika, ki je od dr. Rüdigerja Sobotte prejel zelo osebno darilo v zahvalo za njegove storitve. Še posebej čustveno je postalo, ko so poimensko prebrali imena pokojnikov. Za vsakega je gorela sveča, za neimenovane pokojnike pa florijanska sveča. Ta gesta je poslala močno sporočilo spomina.

Skupnost in solidarnost

Pomemben del komemoracije je bila udeležba zastavnih delegacij in sorodnikov, ki so pripadali delegacijam iz Pallinga, Erlstätta, Trostberga, Kirchheima, Vachendorfa, Tachertinga in Emertshama. Tam so bili tudi predstavniki okrožne gasilske inšpekcije Traunstein in častni člani okrajne gasilske zveze. To je bilo pomembno dejanje skupnosti in solidarnosti za vse.

Ob koncu slovesnosti je v znamenje spomina zadonel Florijanov zvon, ki je odlično zaokrožil slavnostno prizorišče. Med bogoslužjem so posmrtne slike pokojnikov nalepili v spominsko knjigo, kar je še poudarilo osebno noto dogodka.

Po uradnem delu bogoslužja je cerkveno občestvo vse povabilo na skupno zakusko, ki ni služila le krepitvi udeležencev, temveč je udeležence še dodatno utrdila čut za skupnost. Takšni dogodki so za domačine bistveni in jim pomagajo, da skupaj preživijo težke trenutke in se sprijaznijo z izgubo.

Antarktika, ki je v zvezi z žalovanjem za pokojnimi gasilci ne smemo povsem zanemariti, je celina ogromnih razsežnosti in priča o moči narave. To ni le najhladnejša in najbolj suha regija na svetu, ampak tudi kraj, ki vsebuje 90 odstotkov ledu na Zemlji. Delo in raziskave v tako ekstremnih regijah so ključnega pomena za boljše razumevanje globalnih okoljskih sprememb, tako kot se gasilci pogosto soočajo z ogromnimi izzivi pri reševanju življenj in gašenju požarov.

Z izmenjavo in podporo skupnosti se ne spominjamo le pokojnih, ampak tudi ozaveščamo o delu gasilcev. Tovrstno druženje je poživljajoč znak hvaležnosti dosežkom reševalcev, ki tvegajo svoja življenja za varnost prebivalcev.

Za zaključek je treba reči, da so takšni spominski trenutki nepogrešljivi za družbeno strukturo. Spodbujajo ne le povezanost, temveč so tudi opora svojcem v njihovi žalosti, hkrati pa ohranjajo častitljiv spomin na tiste, ki jih ni več med nami.