Corder Group Riot v Münchnu: upor za vključitev in samoodločbo!

Corder Group Riot v Münchnu: upor za vključitev in samoodločbo!

Marienplatz, 80331 München, Deutschland - V soboto popoldne se je Marienplatz v Münchnu spremenil v fazo samoodločbe in odpornosti. "Corder Group Riots" - v skladu z moto tega dogodka, ki je združil nekaj sto ljudi in jo je organizirala predana skupina, ki v ospredje postavlja pravice invalidov. Patricia Koller, organizatorka, ni storila nobene stvari. S svojim električnim invalidskim vozičkom se je borila na oder in spregovorila: "Nočemo se smiliti, ne želimo več vprašati, mi smo upor!" Poklicala je v mikrofon in spodbudila nelagodje glede trenutnih družbenih in političnih razmer.

Dogodek, ki je glasbeno zabavo priskrbel z bobnarsko skupino in DJ Georgiag, je ponudil tudi prostor za osebna poročila prizadetih. Koller je v svojem govoru potrdila osrednja vprašanja: samoodločeno življenje, udeležbo in dostopnost. Njena kritika ni bila le proti družbenim oviram, ampak tudi proti vladi in načrtovani zmanjšanju koristi za invalide. Te zareze so mnogi udeleženci obravnavali kot korak nazaj pri enaki udeležbi.

pogoji za pravni okvir

Ključni trenutek dogodka je bila povpraševanje po popolnem izvajanju konvencije ZN o pravicah invalidnosti (UN-BRK), ki je bila že sprejeta leta 2006, njeni cilji pa so lahko opisani kot zamudni. To je pomemben mednarodni dokument, ki zagotavlja približno 1 milijardo ljudi s posebnimi potrebami po vsem svetu, vključno z dostopom do izobraževanja in družb brez ovir. Nemčija je konvencijo podpisala 30. marca 2007, začela pa je veljati 26. marca 2009. Jasen premik paradigme pri invalidnih ljudeh je bil sprožen od pomanjkljivega razumevanja do pristopa človekovih pravic, ki je posebej namenjen uresničevanju človekovih pravic za invalidnosti.

Zvezna vlada je začela tudi nacionalni akcijski načrt za zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju in delu ter omogočila samoodloženo udeležbo. Pridružen odbor za pravice invalidov je bil ustanovljen za redno preverjanje skladnosti s sporazumom. Vendar, kot kažejo nedavni dogodki, je še vedno veliko prostora za izboljšanje izvajanja, tako da so zahteve Patricia Koller in Katrin Langensiepen, sedanja članica Evropskega parlamenta za Zelene, samo razumljive.

pritožba na enake možnosti

V bistvu gre za prepoznavanje invalidov kot prevoznikov človekovih pravic. Država mora te pravice spoštovati, zagotoviti in zaščititi. Osrednje vprašanje ostaja: Ali smo kot družba pripravljeni sprejeti potrebne ukrepe za ustvarjanje resnično vključujoče družbe? Pred nami je še veliko dela. UN-BRK in njegovo izvajanje ne smejo postati le zakonita, ampak tudi stvar seveda.

Kamor koli dejansko gre, še ni treba videti. Toda eno je gotovo: glasovi invalidov ne bodo več mogli prezreti.

Za dodatne informacije o UN-BRK in njenem vplivu na politiko invalidnosti v Nemčiji glejte poročila bmas in Inštitut za človekove pravice .