Suche
Mein Konto
Nemiri robnih skupin v Münchnu: Upor za vključevanje in samoodločbo!
12. julija 2025 bo na Marienplatzu v Münchnu potekal dogodek »Fringe Group Riot«, ki spodbuja vključevanje in dostopnost. Organizatorka Patricia Koller poziva k samostojnemu življenju in kritizira socialne ovire za invalide.
Nemiri robnih skupin v Münchnu: Upor za vključevanje in samoodločbo!
V soboto popoldne se je Marienplatz v Münchnu spremenil v prizorišče samoodločbe in odpora. »Fringe group riot« – to je bil moto dogodka, na katerem se je zbralo več sto ljudi, organizirala pa ga je zavzeta skupina, ki v ospredje postavlja pravice invalidov. Patricia Koller, organizatorka, s polčasoma ni naredila ničesar. Z električnim invalidskim vozičkom se je prebila do odra in spregovorila: "Nočemo usmiljenja, nočemo več spraševati, mi smo upor!" je zavpila v mikrofon in izrazila nelagodje zaradi trenutnih družbenih in političnih razmer.
Dogodek, ki je poskrbel za glasbeno zabavo s skupino bobnov in DJ GeorgiaG, je ponudil tudi prostor za osebna poročila prizadetih. Kollerjeva je v svojem govoru ponovila osrednje teme: samoodločno življenje, sodelovanje in dostopnost. Njihova kritika ni bila usmerjena le na socialne ovire, temveč tudi na vlado in načrtovano krčenje storitev za invalide. Številni udeleženci so te reze razumeli kot korak nazaj pri enaki udeležbi.
Pravni okvir
Ključni trenutek dogodka je bil poziv k polni implementaciji leta 2006 sprejete Konvencije ZN o pravicah invalidov (UN CRPD), katere cilje bi lahko označili za zakasnele. To je pomemben mednarodni dokument, ki zagotavlja zajamčene pravice približno 1 milijardi invalidov po vsem svetu, vključno z dostopom do izobraževanja in družbo brez ovir. Nemčija je konvencijo podpisala 30. marca 2007, v tej državi pa je začela veljati 26. marca 2009. To je sprožilo jasen premik paradigme v invalidski politiki – stran od pomanjkljivega medicinskega razumevanja k pristopu človekovih pravic, katerega cilj je predvsem uresničevanje človekovih pravic invalidov.
Zvezna vlada je prav tako začela izvajati nacionalni akcijski načrt za zagotavljanje enakih možnosti pri izobraževanju in delu ter omogočanje samoodločne udeležbe. Ustanovljen je bil pridruženi odbor za pravice invalidov, ki bo redno preverjal spoštovanje sporazuma. A kot so že pokazali nedavni dogodki, je prostora za izboljšave pri izvajanju še veliko, zato so zahteve Patricie Koller in Katrin Langensiepen, sedanjih poslank Zelenih v Evropskem parlamentu, še kako razumljive.
Apel za enake možnosti
V bistvu gre za to, da so invalidi prepoznani kot nosilci človekovih pravic. Država je te pravice dolžna spoštovati, zagotavljati in varovati. Osrednje vprašanje ostaja: ali smo kot družba pripravljeni narediti potrebne korake za ustvarjanje resnično vključujoče družbe? Pred nami je še veliko dela. Konvencija ZN o pravicah invalidov in njeno izvajanje ne smeta postati samoumevna v zakonodaji, ampak tudi v družbi kot celoti.
Kam dejansko gre, bomo še videli. Nekaj pa je gotovo: glasovi invalidov ne bodo več prezrti.
Za več informacij o Konvenciji ZN o pravicah invalidov in njenem vplivu na invalidsko politiko v Nemčiji glejte poročila iz Južnonemški časopis, BMAS in Inštitut za človekove pravice.