Mustafa, mali nogometaš: Integracija skozi šport!

Mustafa, mali nogometaš: Integracija skozi šport!

»Biti na žogi« – to ne velja le za nogomet, ampak tudi za integracijo mladih z migrantskim ozadjem, kot kaže primer devetletnega Mustafe. Nadarjeni igralec Harras Boys ponosno nosi številko deset na svojem zeleno-belem dresu. Pred štirimi leti je z družino iz Senegala prišel v München, zdaj pa je del projekta »buntkicktgut«, ki mu poleg nogometne ekipe ponuja tudi košček doma. Kot BR24 poroča, se Mustafa ne bori le na igrišču, ampak se spopada tudi z izkušnjami izključenosti v šoli, kjer ga nekateri sošolci obravnavajo čudno.

Za mnoge otroke z migrantskim ozadjem je nogomet več kot le šport. V Nemčiji število otrok z migrantskim ozadjem nenehno narašča: 39 % od 5,3 milijona otrok ima takšno ozadje. Mustafa je vse prej kot sam. Študija IZI pri Bayerischer Rundfunk iz leta 2021 kaže, da se 94 % anketiranih otrok s temno poltjo počuti kot »tujce« ali »drugačne«. To dojemanje je prepoznal tudi Shaid, 16-letni trener iz Jemna, ki opaža potencial nogometa za krepitev samozavesti mladih igralcev, kot je Mustafa.

Integracija skozi šport

»Integracija na žogo« je moto projekta, nad katerim se Mustafa navdušuje že sedem mesecev. Ustanovil jo je Rüdiger Heid leta 1997, začela se je kot športni program v skupni namestitvi za prosilce za azil in se razvila v ligo uličnega nogometa, ki jo je zdaj mogoče najti tudi v drugih nemških mestih. Heid poudarja pomen izmenjave osebnih biografij, da bi vzbujali radovednost in spodbujali razumevanje drug drugega. Pri treningu ne gre samo za cilje, ampak tudi za osebne zgodbe igralcev.

Zavezanost integraciji se ne čuti le na igrišču. Pogled na statistiko kaže, da je okoli 50 % igralcev v Bundesligi tujih državljanov, delež, ki je ostal nespremenjen že dve desetletji. V zadnjih letih je prišlo celo do spremembe v dojemanju: med evropskim prvenstvom 2024 je bilo 35 % nacionalnih nogometašev migrantskega porekla, kar je upad v primerjavi s svetovnim prvenstvom 2010, ko je bilo še 48 %. Mediendienst-Integration nadalje pojasnjuje, da 69 % nogometnih klubov aktivno podpira projekte za integracijo migrantov.

Rasizem kot velik problem

Vendar pa obstajajo tudi izzivi. Statistični podatki kažejo, da se 16 % članov nogometnih klubov strinja z rasističnimi izjavami in da je bilo v sezoni 2023/2024 v najboljših treh ligah 7300 kaznivih dejanj. Projekti in pobude proti rasizmu so zato bistvenega pomena za spodbujanje harmoničnega sobivanja na igrišču in izven njega. V klubih vedno potekajo razprave o tem, kako se soočiti z desničarskimi populističnimi trendi. Toda moči skupnosti ne gre podcenjevati in nenehno si prizadevamo povečati raznolikost v nogometu.

Drugo zanimivo poglavje so migrantski nogometni klubi v Nemčiji. S 713 predstavljajo okoli 4,2 % vseh nogometnih klubov. V preteklosti so ti klubi pogosto igrali ključno vlogo pri povezovanju in ustvarili številne talente. Od begunske krize leta 2015 se DFB osredotoča tudi na integracijo beguncev in sproži številne pobude, ki nagovarjajo tudi mlade, kot je Mustafa.

Nogomet združuje ljudi – to je še posebej jasno v parašportni skupnosti in med navijaškimi projekti proti rasizmu. V času, ko postaja tema različnosti v nogometu vse bolj aktualna, je jasno, da udejstvovanje v klubih lahko prinese ne le športne uspehe, ampak tudi družbene spremembe. Kot je dejal Rüdiger Heid: "Ne gre le za žogo, ampak tudi za to, da smo skupaj in si izmenjujemo svoje zgodbe."

V tem smislu se bo žogica Mustafi naslednji konec tedna znova odvrnila in z vsakim "golom" bo premagoval ovire na poti do večje samozavesti in bolj pisane prihodnosti.