Renaturacija barja v Aßlingu: Novo življenje za ogrožene ekosisteme!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Projekt renaturacije za shranjevanje CO₂ se začne v Loitersdorfer Moor blizu Aßlinga s pomočniki, ki štejejo živali in rastline.

Im Loitersdorfer Moor bei Aßling beginnt ein Renaturierungsprojekt zur CO₂-Speicherung mit tier- und pflanzenzählenden Helfern.
Projekt renaturacije za shranjevanje CO₂ se začne v Loitersdorfer Moor blizu Aßlinga s pomočniki, ki štejejo živali in rastline.

Renaturacija barja v Aßlingu: Novo življenje za ogrožene ekosisteme!

V občini Aßling se je nedavno začel pomemben projekt renaturacije barja Loitersdorf. Cilj je približno deset hektarjev veliko polje vrniti v izvirno barjansko pokrajino. Prvi koraki so že bili narejeni: Kerstin Brehm in 15 predanih prostovoljcev je preštelo in kartiralo obstoječe živali in rastline. Ta projekt podpirata Energetska agencija Ebersberg v okviru kampanje »Zukunft Plus« in podnebni urad »CO₂-Regio«.

Načrtovani ukrepi za prihodnje leto so ambiciozni. To vključuje upočasnitev pretoka vode v kanalu na pobočju Moosach z gradnjo jezov in odstranitvijo drenažnih jarkov in odtokov. Cilj je ustvariti raznolik moker biotop, ki ne le sprejme različne rastline in živali, ampak ima tudi potencial za shranjevanje CO₂. Po napovedih bi renaturirano območje lahko absorbiralo do 1,6 tone toplogrednih plinov letno. Skupna vrednost projekta je skoraj 240.000 evrov, financira se s klimatskimi certifikati.

Pomen renaturacije barja

Pomena šotišč ni mogoče preceniti. Shranjujejo do petkrat več ogljika na kvadratni meter kot gozdovi in ​​500-krat več kot oceani. Glede na to je zaskrbljujoče, da več kot 90 % prvotnih 1,5 milijona hektarjev barja v Nemčiji velja za izsušenih. Izsušena barja letno oddajajo okoli 50 milijonov ton CO₂, kar ustreza skoraj 7 % skupnih emisij v Nemčiji. Renaturacija je torej bistvena za zmanjšanje emisij CO₂ v velikem obsegu in spodbujanje biotske raznovrstnosti.

Šotišča niso pomembnejša samo za sekvestracijo ogljika, ampak imajo tudi osrednjo vlogo pri uravnavanju vodne bilance. Ti edinstveni ekosistemi lahko v vodi shranijo 30-kratno količino svoje suhe teže, kar pomaga preprečevati poplave in poplave. Obnovo šotišč je mogoče doseči z različnimi metodami, vključno s ponovnim vlaženjem za obnovitev anaerobnih razmer in vzpostavitvijo avtohtonih rastlin.

Pogled v prihodnost

Upati je, da se bodo na renaturirano območje lahko naselile tudi močvirske kobilice, ki bodo služile kot pokazatelj stanja območja. Če bo projekt uspešen, ne bo le poslal pozitivnega signala za varstvo podnebja, ampak bo prispeval tudi k stabilnosti ekosistemov. Obnova šotišč je ključna v boju proti podnebnim spremembam. IPCC poziva k 45-odstotnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija. Zaradi tega so pobude, kot je ta v Aßlingu, še posebej dragocene.

Prizadevanja skupnosti so nujno potrebna za napredek takšnih projektov. Vključevanje prebivalstva in političnih odločevalcev je ključnega pomena za zagotovitev financiranja in zagotavljanje trajnostnega napredka pri ohranjanju podnebja in narave. Na ta način je mogoče daljnosežno prispevati k stabilizaciji podnebja in spodbujanju biotske raznovrstnosti.