Oprostitev po napadu z nožem: samoobramba ali vprašljiva obramba?
Sojenje za napad z nožem na augsburškem Königsplatzu: 31-letni obtoženec je oproščen, osrednji vidik je samoobramba.

Oprostitev po napadu z nožem: samoobramba ali vprašljiva obramba?
Okrožno sodišče v Augsburgu je sprejelo eksplozivno sodbo v primeru napada z nožem, ki se je zgodil na Königsplatzu decembra 2024. 31-letni obtoženec je bil nepričakovano oproščen, kar bi lahko bil za nekatere vzdih olajšanja. Sojenje okoli prepira, ki je izbruhnil po mamilskem poslu, se je končalo z vprašanjem: Je šlo za samoobrambo ali ne?
Žrtev, 34-letni moški, je utrpel hudo vreznino z nožem v vrat. Toda dokazi so bili kritični: sodišče ni moglo izključiti možnosti, da bi bil lahko oškodovanec oborožen tudi z nožem. "Obdolženec je deloval z namenom, da brani svoje prijatelje," je sporočilo sodišče. S tem se je odprl razburljiv pravni teren, kajti če bi obdolženec dejansko deloval v samoobrambi ali nujni pomoči, bi to opravičilo njegovo dejanje.
Samoobramba in nujna pomoč: Pogled od blizu
V takih eksplozivnih situacijah ima nemško kazensko pravo odločilno vlogo. V skladu z 32. členom kazenskega zakonika je samoobramba najpomembnejša utemeljitev v kazenskem pravu, njene zahteve pa so stroge. To pomeni: obstajati mora trenuten in nezakonit napad, da se obrambno dejanje šteje za upravičeno. V primeru oproščenega obtoženca bi lahko kot tak razlog uporabili nujno pomoč prijateljem, če bi sodišče pritrdilo situaciji v samoobrambi. Pravna oseba poudarja, da mora v primeru agresivnega napada obramba potekati brez kršenja napadajočih pravnih interesov.
Poleg tega je sodišče navedlo, da vprašanje, ali je žrtev uporabila nož, ni ključno za sodbo. Če bi nož dejansko igral vlogo, bi obstajal namen zagotoviti nujno pomoč in sodišče bi se moralo sklicevati na člen 34 kazenskega zakonika, ki utemeljuje izredno stanje. Examio tudi pojasnjuje, da za zagotovitev upravičene nujne pomoči ne sme priti do neposrednega posega v pravice napadene osebe.
Posledice oprostilne sodbe
Po skoraj petih mesecih pripora so oproščenega končno izpustili. Na sodišču je bilo potrjeno, da je pri ukrepanju po svojem najboljšem vedenju in prepričanju skušal zaščititi sebe in svoje prijatelje. Obdolženec ima zdaj možnost vložiti tožbo za odškodnino za čas, ko je bil v zaporu. To bi lahko bila ne le finančna odškodnina, ampak tudi način za povrnitev njegovega imena in časti.
Sodba odpira številna vprašanja o napetosti med samoobrambo in dojemanjem nevarnosti. V družbi, kjer so z drogami povezani kriminal in nasilni spopadi nenehni problemi, je treba še videti, kako se bodo razvili pravni precedensi.
Na splošno je ta razsodba še en kamenček v mozaiku razprave o samoobrambi in zakonih, ki urejajo naše sobivanje. Donavski kurir obravnava družbene izzive, ki spremljajo takšne primere.